APDEJT.si

Sodišče Evropske unije je razsodilo, da morajo države članice EU priznati istospolne poroke, ki so bile zakonito sklenjene v drugi državi članici. Sodišče je ugotovilo, da je Poljska kršila zakonodajo, ko ni priznala poroke dveh poljskih državljanov, sklenjene v Nemčiji, z utemeljitvijo, da poljska zakonodaja ne dovoljuje porok istospolnih partnerjev.

Sodišče Evropske unije je razsodilo, da morajo države članice EU priznati zakonske zveze istospolnih parov, ki so bile zakonito sklenjene v drugih članicah. Odločitev je bila sprejeta v primeru poljskega para, kjer Poljska ni priznala njune poroke. Sodišče je poudarilo, da čeprav so pravila o sklepanju zakonskih zvez v pristojnosti držav članic, morajo te pri izvrševanju te pristojnosti spoštovati pravo EU.

Sodišče Evropske unije je odločilo, da mora Poljska priznati istospolno poroko dveh poljskih državljanov, ki sta se poročila v Nemčiji, kljub temu, da poljska ustava tega ne dovoljuje. Sodišče poudarja, da zavrnitev priznanja tovrstnih porok krši zakonodajo EU. Kljub temu odločitev ne obvezuje držav članic, da spremenijo svojo notranjo zakonodajo glede istospolnih porok, temveč le, da priznavajo že sklenjene poroke.

Nemška vlada želi z zakonom povečati število podjetij, ki so zavezana h kolektivnim pogodbam. Sindikati to podpirajo in se sklicujejo na sodbo Evropskega sodišča, ki jim daje dodatno moč.

Evropska komisija je Poljsko tožila pred Sodiščem EU zaradi preseganja ravni dušikovega dioksida (NO2) v Krakovski in Zgornješlezijski aglomeraciji. Po mnenju komisije so ravni NO2 že več let previsoke, Poljska pa ni sprejela ustreznih ukrepov kljub vztrajnemu kršenju norm.

Avstrijska vlada se je pritožila na odločitev Sodišča Evropske unije, ki je zavrnilo njeno tožbo proti vključitvi jedrske energije in plina v seznam "trajnostnih naložb" EU taksonomije. Po natančni pravni presoji sodbe se je zvezna vlada odločila, da bo vložila pravno sredstvo, je sporočilo ministrstvo za okolje.

Madžarski premier Viktor Orbán je napovedal, da bo Madžarska tožila Evropsko unijo zaradi odločitve o prepovedi uvoza ruskega plina do konca leta 2027. Orbán meni, da je ta ukrep "očitno nezakonit" in da krši evropske vrednote. Poudaril je, da se bo Madžarska obrnila na Evropsko sodišče.

Madžarski premier Viktor Orban je napovedal, da bo Madžarska tožila Evropsko unijo zaradi prejšnje mesečne odločitve o postopni opustitvi uvoza ruskega plina, ker Budimpešta te odločitve ne sprejema.

Evropsko sodišče (EU) je razsodilo, da se brezalkoholne pijače ne smejo tržiti pod imenom "Gin". Sodišče je pojasnilo, da je ta izraz po zakonodaji EU rezerviran izključno za določene alkoholne pijače. Dodatek "brezalkoholno" ne spremeni prepovedi prodaje drugih pijač pod tem imenom.

Španska vlada je izrazila zadovoljstvo z mnenjem generalnega pravobranilca Sodišča Evropske unije, ki podpira zakon o amnestiji, in ga označila za "odločno zmago". Nasprotno pa je opozicijska Ljudska stranka (PP) mnenja, da lahko zakon krši načela pravne države.

Sodišče Evropske unije je potrdilo veljavnost večine evropske direktive o ustreznih minimalnih plačah, a je razveljavilo določbo, ki našteva merila za določanje in usklajevanje minimalnih plač, ter pravilo, ki preprečuje njihovo znižanje pri samodejni uskladitvi.

Evropsko sodišče je potrdilo pristojnost Evropske unije za določanje pravil o minimalni plači v Evropi. Sodišče je zavrnilo tožbo Danske in s tem potrdilo veljavnost direktive o minimalni plači, vendar je hkrati razveljavilo nekatere ključne zahteve te direktive.

Odbor za pravne zadeve Evropskega parlamenta (JURI) je glasoval za tožbo proti Evropski komisiji na Sodišču Evropske unije (CJEU) zaradi odločitve o umiku predloga reforme patentov, bistvenih za standarde (BEN).

Evropska komisija je na zahtevo evropskega poslanca Milana Zvera razkrila vsebino dokumentacije glede obiska nekdanje podpredsednice komisije Vere Jourove v Sloveniji marca 2023. Zver trdi, da dokumentacija dokazuje, da je bil namen obiska vplivati na tedanjega predsednika ustavnega sodišča.

Evropsko sodišče pravice je odločilo, da se hišni ljubljenčki med letalskim prevozom obravnavajo kot prtljaga. To pomeni, da je ženska, ki je tožila špansko letalsko družbo Iberia zaradi izgube psa na letališču, upravičena le do pavšalne odškodnine, enako kot za izgubljeno prtljago. Primer je sprožila izguba psa med pripravami na potovanje, pri čemer je lastnica zahtevala visoko odškodnino.

Sodišče EU je Grčiji naložilo plačilo visoke denarne kazni, ker ni zaprla nezakonitega odlagališča odpadkov na otoku Zakintos. To območje je ključni življenjski prostor za ogroženo morsko želvo glavato kareto.

Ustavno sodišče Črne gore je zaključilo vse predmete, za katere se je zanimalo sodišče v Strasbourgu. S tem so preprečili morebitne prihodnje kršitve zaradi dolgotrajnosti postopkov. Evropsko sodišče je od zastopnika Črne gore zahtevalo pojasnila v 30 zadevah, pri čemer se 63% pritožb nanaša na domnevne kršitve pravice do poštenega sojenja zaradi dolžine postopkov pred Ustavnim sodiščem, kar predstavlja 19 primerov.

Špansko ustavno sodišče je sprejelo v obravnavo pritožbo Carlesa Puigdemonta proti odločitvi vrhovnega sodišča, da mu ne prizna amnestije za obtožbe o poneverbi. Sodišče ni ugodilo zahtevi za takojšnjo ukinitev pripornega naloga. Odločitev o pritožbi bo sprejeta po preučitvi stališča evropskega sodišča.

Novomeška farmacevtska družba Krka je zaključila dolgoletni spor pred Sodiščem EU glede zdravila za visok krvni tlak, perindopril. Postopek se je vlekel od jeseni 2008.

Evropsko sodišče (ECJ) je razveljavilo odločitev Evropske komisije, ki je Madžarski odobrila državno subvencioniranje gradnje dveh novih reaktorjev v jedrski elektrarni Paks. Sodišče je presodilo, da Evropska komisija ni pravilno preverila skladnosti madžarsko-ruskega sporazuma o širitvi jedrske elektrarne s pravili Evropske unije, zlasti glede javnih naročil. Sporazum je bil dodeljen ruskemu izvajalcu, družbi Nižnji Novgorod inženjering, brez upoštevanja ustreznih postopkov javnega naročanja EU. Komisija je sicer leta 2017 odobrila madžarski načrt, vendar je sodišče zdaj ugotovilo kršitve.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem govoru v Evropskem parlamentu izpustila omembo Srbije, čeprav je bila Srbija dan prej ena od tem razprave. Evropski poslanci kljub temu vztrajajo pri spremembi odnosa do Srbije. Dragana Đurica iz Evropskega gibanja v Srbiji meni, da je Srbija v primerjavi s strateškimi vprašanji EU le kaplja v morje. Na N1 Direktno so razpravljali o stališču EU do režima Aleksandra Vučića po razpravi v Evropskem parlamentu.

Nekdanji proruski ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je dokončno izgubil tožbo na Sodišču Evropske unije, s katero je izpodbijal sankcije, ki jih je EU proti njemu uvedla po njegovem pobegu v Rusijo leta 2014. Sodišče je poudarilo, da so Janukovičeva dejanja kot voditelja Ukrajine očitno destabilizirala državo.

Sodišče Evropske unije je razsodilo, da mora Evropska komisija formalno izboljšati nadzorne stroške za Facebook, Instagram in TikTok. Razsodba izpodbija način, na katerega EU Komisija zaračunava stroške nadzora velikim spletnim platformam po Aktu o digitalnih storitvah (DSA). Meta in TikTok sta se sicer upirala plačilu teh stroškov, vendar ju morata na koncu plačati.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem govoru o stanju Unije predlagala delno ustavitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom in ustavila plačila Izraelu zaradi ravnanja v Gazi. Razlog za to so nesoglasja med državami članicami glede uvedbe sankcij proti Izraelu. Nemčija naj ne bi podpirala sankcij.

Več kot 2.000 Afganistancev, ki so vključeni v različne programe sprejema, čaka v Pakistanu na odhod v Nemčijo. Na desetine jih je vložilo nujne postopke na berlinskih sodiščih. Upravno sodišče v Berlinu je do začetka septembra v 32 nujnih postopkih odločilo v korist afganistanskih državljanov, večinoma je odredilo izdajo vizumov.

Sodišče Evropske unije (CJUE) je razsodilo, da sodni organ države članice ne more zavrniti izvršitve evropskega naloga za prijetje in sam prevzeti izvrševanja kazni brez soglasja države, ki je nalog izdala. Odločitev je pomembna za Romunijo, saj vpliva na primere oseb, ki bežijo v tujino, da bi se izognile obsodbam. Nekdanja romunska ministrica za pravosodje Alina Gorghiu je dejala, da bodo mnogi zdaj ponovno premislili o begu iz države.

Evropsko sodišče je potrdilo veljavnost pravnega okvira, ki ureja prenos osebnih podatkov med Evropo in Združenimi državami Amerike. S tem je zavrnilo pritožbo francoskega poslanca Philippa Latombeja, ki je trdil, da sporazum krši evropsko zakonodajo. Sodišče je tako potrdilo veljavnost sporazuma »Data Privacy Framework«, ki je tretji poskus ureditve prenosa podatkov po tem, ko sta bila dva prejšnja sporazuma razveljavljena.

Pariško sodišče je francosko državo obsodilo zaradi hude malomarnosti pri preiskavi izginotja Estelle Mouzin leta 2003. Oče Estelle Mouzin je že leta 2018 vložil tožbo, v kateri je državi očital, da ni storila vsega, da bi našla njegovo hčerko.

Evropska komisija je potrdila trgovinski sporazum med EU in državami Mercosur ter pozvala države članice k odobritvi. Francija je pozdravila vključena jamstva za evropske kmete. Sporazum bo predstavljen tudi Evropskemu parlamentu. Francoski industrijski krogi menijo, da je sporazum priložnost za povečanje izvoza vozil, strojev in farmacevtskih izdelkov.

Evropska unija in TikTok pomagata Moldaviji v boju proti dezinformacijam iz Rusije, s čimer želijo zagotoviti, da bodo volitve temeljile na resničnih informacijah. Rusija, ki je že večkrat anektirala moldavsko ozemlje, še naprej uporablja propagando in politične zaveznike za vplivanje na državo. V Moskvi so protestniki pred moldavskim veleposlaništvom zahtevali povečanje števila volišč v Rusiji, kar kaže na željo po večji udeležbi na volitvah.

Število smrtnih žrtev ruskega napada z droni in raketami na Kijev je naraslo na 14, med njimi so trije otroci. V Iran se vračajo inšpektorji Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA). V Grčiji je podsekretar za zdravje Marios Themistokleous komentiral smrt 79-letnice na otoku Egina, ki je umrla zaradi pomanjkanja reševalnega vozila, in priznal, da je prišlo do napake.

Madžarska je vložila tožbo proti Evropski uniji na Sodišču EU zaradi odločitve o uporabi milijard evrov, zbranih od obresti na zamrznjeno rusko premoženje, za financiranje vojaške pomoči Ukrajini. Trdi, da je bil njen veto nezakonito obiden.

Rusija je izvedla nočne zračne napade na Ukrajino, pri čemer so sirene za zračni alarm opozarjale tako v vzhodnem kot zahodnem delu države. Napadi so bili izvedeni tudi s hipersoničnimi raketami in vodenimi izstrelki, v Kijevu pa so bili zabeleženi smrtni primeri. Na zasedenih območjih Ukrajine Rusija poskuša izbrisati vse, kar je ukrajinsko, in prebivalce prisiliti k pridobitvi ruskega potnega lista, brez katerega ni mogoče dobiti dela ali lastninske pravice.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je določil seznam prijavljenih kandidatov za izvolitev sodnika Ustavnega sodišča po javnem pozivu z dne 1. julija. Na seznamu je sedem kandidatov, med njimi Maja Šćepanović, Mira Kontić, Nikola Golubović, Predrag Krstonijević, Siniša Bjeković, Nataša Radonjić in Elvis Duraković. Milatović bo imenoval posebno komisijo, ki bo preverila, ali so prijave v skladu z ustavo in zakonom.

V veliki policijski akciji v Beogradu je bil aretiran Bojan Matić, pri katerem so našli 30 kilogramov narkotikov, več kot 81.000 evrov in skoraj 10.000 dinarjev. Minister za notranje zadeve Ivica Dačić je izjavil, da je bil aretirani že znan organom pregona.

Pravni odbor Evropskega parlamenta (JURI) je vložil tožbo pri Sodišču Evropske unije proti Evropski komisiji zaradi 150 milijard evrov vrednega programa posojil za obrambo SAFE, ki ga je marca sprožila predsednica komisije Ursula von der Leyen. Parlament trdi, da komisija pri sprejemanju uredbe ni ustrezno upoštevala mnenja parlamenta. Svet Evropske unije je bil tudi tožen pri Sodišču Evropske unije v zvezi z uredbo SAFE.

Evropski parlament je sprožil tožbo proti Svetu EU zaradi izključitve iz razprav o programu SAFE za obrambo, ki obsega 150 milijard evrov. Svet EU naj bi uporabil klavzulo, ki mu omogoča odločanje o gospodarskih zadevah in naravnih nesrečah brez posredovanja parlamenta. Parlament meni, da Ursula von der Leyen spodkopava demokratično legitimnost.

FIFA in DFB se soočata z grožnjo množične tožbe, v kateri bo več kot 100.000 nogometašev zahtevalo odškodnino zaradi domnevno nezakonitih transfernih pravil. Evropsko sodišče je namreč razsodilo, da nekatere transferne politike FIFA kršijo zakonodajo EU. Tožba sledi sodbi Evropskega sodišča iz oktobra 2024.

Na Poljskem je izbruhnilo ogorčenje zaradi nedavne odločitve Sodišča Evropske unije (TSUE) glede nezakonitih migrantov. Sodišče je sprejelo odločitev, ki po mnenju kritikov onemogoča učinkovito vračanje nezakonitih migrantov v njihove domovine. Tomasz Wróblewski iz Warsaw Enterprise Institute opozarja na zaskrbljujoče posledice te odločitve. Krzysztof Bosak pa je to označil kot dejanje 'levičarskih norcev' v smislu 'načrta za zamenjavo evropskih narodov'.

Nemški ustavni pravnik, profesor Markus C. Kerber, je opozoril, da je Sodišče Evropske unije (ECJ) izvedlo "kastracijo migracijske politike držav članic EU" z nedavno razsodbo o azilu. Kritiki trdijo, da razsodba državam odvzema nadzor nad migracijami.

Italijanski sporazum z Albanijo o deportaciji nezakonitih migrantov se je znašel pod pritiskom. Sodišče Evropske unije je razveljavilo pravno podlago sporazuma, ki bi omogočal prenos prosilcev za azil v albanske centre za pridržanje. Nevladne organizacije so sporazum napadle na italijanskih sodiščih, ki pogosto menijo, da Albanija ni varna država za migrante. Gheorghe Piperea kritizira tiste, ki podpirajo sporazum, češ da jim je všeč izgubljati tako doma kot na ravni EU.

Lassana Diarra je 11 let po začasni prepovedi igranja nogometa, ki jo je Sodišče Evropske unije ocenilo kot kršitev evropskega prava, vložil tožbo proti Fifi in belgijski nogometni zvezi, v kateri zahteva 65 milijonov evrov odškodnine.

Hotelski sektor tožbo opira na sodbo Sodišča Evropske unije z dne 19. septembra 2024, ki ugotavlja, da te klavzule niso potrebne ali sorazmerne in lahko omejujejo konkurenco. Hoteli trdijo, da jim je klavzula o »cenovnem paritetu« povzročila izgube.

Sodišče Evropske unije (CJUE) je pritrdilo italijanskim sodnikom v sporu glede centrov za pridržanje migrantov v Albaniji. Italijanska vlada je tja poslala migrante, rešene na morju, italijanski sodniki pa so odredili njihovo vrnitev v Italijo. CJUE je presodilo, da lahko sodnik določi varne države izvora. Italijanska vlada je izrazila presenečenje nad odločitvijo, medtem ko je sodniško združenje ANM poudarilo, da sodniki niso delovali proti vladi, temveč so predlagali interpretacijo, ki jo je sodišče EU zdaj potrdilo.

Evropsko sodišče (EuGH) je poostrilo zahteve za določanje varnih držav izvora v pospešenih azilnih postopkih, kar bo otežilo izvajanje strožje politike vračanja migrantov. Po novem bodo morale države članice EU pri pripravi seznamov varnih držav izvora razkriti vire svojih odločitev. S tem se krepi pravica do azila znotraj Evropske unije in otežujejo deportacije.

Sodišče Evropske unije je zaostrilo pogoje za določanje varnih držav izvora v pospešenih azilnih postopkih, kar bo otežilo deportacije. Odločitev sodišča bi lahko imela velike posledice za migracijsko politiko držav članic, vključno z Nemčijo in Italijo (z Albanijo). Medtem ko nekateri poudarjajo, da bo to otežilo postopke, hessenski notranji minister Roman Poseck verjame, da bo še naprej mogoče določiti več varnih držav izvora. Razprava o migracijski politiki ostaja aktualna ne glede na to odločitev.

Evropsko sodišče je odločilo, da lahko Italija pospeši deportacije migrantov v države, ki jih označi za 'varne', vendar z omejitvami. Sodišče je potrdilo pravico Italije do določanja 'varnih' držav, vendar je poudarilo potrebo po pravnih zaščitnih ukrepih in pravicah do izpodbijanja. Sodišče je izrazilo dvome o legitimnosti seznama 'varnih držav', ki ga Italija uporablja za pošiljanje migrantov v Albanijo, kjer čakajo na odločitve o svojih zahtevkih za azil, kar predstavlja nov udarec za ključni vidik vladne migracijske politike.

Evropsko sodišče je zavrnilo argumentacijo Volkswagna v zvezi s tožbami kupcev dizelskih vozil glede škandala Diesel. Sodišče je presodilo, da se Volkswagen ne more sklicevati na zmoto glede prepovedi uporabe izklopnih naprav. Ta odločitev krepi pravice kupcev dizelskih vozil, ki so bili prizadeti zaradi škandala. Volkswagen je na odločitev sodišča odgovoril mirno.

Evropsko sodišče je Španijo obsodilo na plačilo 6,8 milijona evrov kazni, ker ni pravočasno prenesla evropske direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in negovalcev. Španija je zamudila rok, ki je bil avgust 2022, za uvedbo plačanega starševskega dopusta, kar je privedlo do tožbe Evropske komisije. Sodba je bila izrečena le nekaj dni po tem, ko je španska vlada sprejela zakonodajo o podaljšanju dopusta za tri tedne. Kazen je posledica enoletne zamude pri sprejetju potrebnih ukrepov.

Po odločitvi Sodišča EU, ki zaostruje pogoje za določanje varnih držav izvora in vpliva na sporazum Italije z Albanijo glede centrov za migrante, so se pojavile kritike italijanske vlade. Giorgia Meloni je odločitev označila za 'vdor na področje' in izrazila dvom o časovni usklajenosti, medtem ko je Rampelli obsodil sodbo kot 'subverzivno' glede suverenih odločitev.